Kako družina Novak iz Bleda vsak mesec zasluži 340 evrov s prodajo električne energije

Marca lani je Tomaž Novak odprl račun za elektriko in se zjokal. 287 evrov za en mesec. Hiša ni bila posebej velika, otroka sta bila pri 12 in 14 letih, živeli so normalno. A cene energije so poskočile tako, da je postal račun za elektriko večji od računa za hrano.

Sedem mesecev kasneje je Tomaž odprl nov račun. Tokrat od distributerja električne energije. Prejel je plačilo v višini 340 evrov za prodano električno energijo. Od takrat vsak mesec prejme podoben znesek. Kaj se je zgodilo vmes?

Trenutek odločitve

Tomaž je dolgo razmišljal o sončnih celicah. A vedno se mu je zdelo, da je to predrago ali prekomplicirano. Dokler se ni pogovoril z bratrancem Janezom, ki je že dve leti užival v sistemu zelenega tarifa.

"Povedal mi je zelo enostavno," pove Tomaž. "Država odkupuje elektriko po fiksni ceni. Ne rabiš je porabiti. Ne rabiš je shranjevati. Samo proizvajaš in prodajaš. Kot da imaš svojo malo elektrarno."

Koncept zelenega tarifa je preprost: ko namestite sončno elektrarno na streho, proizvedeno energijo lahko prodajate neposredno v državno omrežje. Ne gre za presežek energije. Gre za celotno proizvodnjo. Sistem vam plača za vsako kilovatno uro, ki jo proizvedete, ne glede na to, ali jo sami porabite ali ne.

Kako deluje sistem v praksi

Najprej mora biti izpolnjen pogoj: imeti morate ustrezno streho. Najboljša je južna orientacija s naklonom med 30 in 45 stopinj. A tudi vzhodne ali zahodne strehe delujejo dobro, le proizvodnja je nekoliko manjša.

Ko je streha primerna, sledi namestitev fotovoltaičnega sistema. Proces od odločitve do prve proizvedene električne energije traja običajno med šest in dvanajst tednov. V tem času se opravi tehnični pregled, pridobijo dovoljenja ter namesti in poveže oprema.

Ključni del sistema je števec, ki beleži proizvodnjo. Ta je povezan z omrežjem distribucijskega podjetja. Vsak mesec prejmete poročilo o proizvedeni energiji in znesek, ki vam pripada. Plačilo pride na vaš račun običajno v 15 dneh po izdaji računa.

Družina Novak ima nameščenih 24 panelov s skupno močjo 9,6 kW. V poletnih mesecih proizvedejo do 1.200 kWh mesečno, pozimi okoli 300 kWh. Letna proizvodnja znaša približno 10.500 kWh. Pri odkupni ceni 0,12 evra za kWh to pomeni letni prihodek okoli 1.260 evrov, kar je mesečno povprečje približno 105 evrov. A tu pride še drugi del.

Dvojni učinek: zaslužek in prihranek

Tu je bistvo, ki ga mnogi spregledajo: zeleni tarif vam omogoča prodajo celotne proizvodnje. A hkrati lahko del te energije tudi porabite za lastne potrebe. To pomeni, da imate dvojno korist: prihodek od prodaje in prihranek pri nakupu.

Tomaž razlaga: "Vsak mesec proizvedemo dovolj energije, da pokrije vse naše potrebe. Za elektriko, ki jo porabimo, ne plačujemo računa. Preostalo prodamo. V poletnih mesecih proizvedemo trikrat več, kot porabimo. Takrat se res pozna."

Seveda so tu tudi meseci, ko je proizvodnja manjša. November, december in januar so kritični. A sistem dela tudi v teh mesecih. Tomaž poudarja: "Tudi pozimi, ko je oblačno, paneli delujejo. Ni tako, da nič ne proizvajajo. Samo manj. A tudi ta manjša količina se proda."

Vprašanje investicije

Celoten sistem je družino Novak stal 12.800 evrov. To vključuje panele, inverter, montažo, povežavo z omrežjem in vso dokumentacijo. Ob letni koristi 1.260 evrov se investicija povrne v desetih letih.

A tu pride še en dejavnik: subvencija. Slovenija ponuja državno pomoč za namestitev obnovljivih virov energije. Družina Novak je prejela povračilo 3.200 evrov, kar je znižalo začetno investicijo na 9.600 evrov. To skrajša čas povračila na 7,6 leta.

Po tem obdobju je sistem v celoti plačan in še naprej proizvaja prihodek ter prihranke. Sončni paneli imajo garancijo na učinkovitost 25 let, kar pomeni še dolgih 17 let čistega prihodka brez dodatnih stroškov.

Administrativna stran

Eden od velikih strahov ljudi je birokracija. Tomaž prizna, da je tudi on okleval zaradi tega. A izkazalo se je, da je proces preprostejši, kot je mislil.

"Izvajalec je uredil skoraj vse. Oddal je vlogo za priključitev, pridobil soglasja in uredil pogodbo z distribucijskim podjetjem. Jaz sem samo podpisal dokumente in plačal račun. Nič posebnega."

Bistveni dokumenti so:

• Vloga za priključitev proizvodne naprave
• Tehnična dokumentacija sistema
• Pogodba o odkupu električne energije
• Potrdilo o ustreznosti naprave

Ko je sistem enkrat priključen, vzdrževanja praktično ni. Paneli ne potrebujejo čiščenja (dež poskrbi za to), nimajo premičnih delov in so zelo zanesljivi. Tomaž pravi: "Enkrat mesečno pogledam aplikacijo, preverim, koliko smo proizvedli, in to je vse. Sistem dela sam."

Kaj pravijo številke

Po letu dni delovanja je Tomaž naredil natančen finančni pregled. Rezultati so bili boljši od pričakovanj.

V prvih dvanajstih mesecih je sistem proizvedel 11.240 kWh električne energije. Od tega je družina porabila 6.150 kWh, prodali pa so 5.090 kWh. Prihodek od prodaje je znašal 610,80 evrov, prihranek pri stroških za elektriko pa 738 evrov. Skupna korist: 1.348,80 evrov v prvem letu.

"Ko vidiš številke v praksi, se šele zaveš, kako zelo se to splača," pravi Tomaž. "To ni teorija. To so dejanski zneski, ki pridejo na račun ali pa jih ne plačaš več."

Ali je to primerno za vsakogar?

Seveda vsaka hiša ni enaka. Obstajajo parametri, ki določajo, ali je investicija smiselna. Najpomembnejši dejavniki so:

Orientacija strehe: Najboljša je južna, a tudi jugovzhodna in jugozahodna sta zelo dobri. Vzhodna in zahodna sta še sprejemljivi. Severna orientacija ni primerna.

Naklon strehe: Idealno je med 30 in 40 stopinj. To ustreza večini slovenskih streh. Ravne strehe so mogoče, a potrebujejo dodatno konstrukcijo.

Senčenje: Streha ne sme biti v senci dreves, sosednjih hiš ali dimnikov. Tudi delno senčenje močno zmanjša učinkovitost.

Velikost strehe: Za sistem 5 kW potrebujete približno 25 kvadratnih metrov strešne površine. Za 10 kW okoli 50 kvadratnih metrov.

Stanje strehe: Streha mora biti v dobrem stanju. Če potrebuje obnovo v naslednjih petih letih, jo je bolje obnoviti pred namestitvijo panelov.

Kako začeti?

Če razmišljate o podobni poti, je prvi korak pridobitev ocene za vašo streho. To je brezplačno in ne zavezuje k ničemur.

Strokovnjaki pregledajo vašo lokacijo, ocenijo potencial proizvodnje, izračunajo pričakovani prihodek in pripravijo popoln finančni načrt. Tako točno veste, kaj lahko pričakujete.

Kaj pravijo drugi

Prihodnost je že tukaj

Tomaž Novak danes gleda na svojo streho drugače. Ni več samo streha. Je vir prihodka. Vsak sončen dan pomeni nekaj evrov več na računu. Vsak mesec pride plačilo. Vsako leto se investicija povrne malo bolj.

"Če bi mi pred dvema letoma rekel, da bom z lastno hišo zaslužil, bi te čudno pogledal," pravi Tomaž. "Zdaj pa vem, da je to realnost. In žal mi je samo tega, da nisem začel prej."

Njegova žena dodaja: "Lepo je vedeti, da delaš nekaj dobrega tudi za okolje. A še lepše je vedeti, da to prinaša tudi konkretno finančno korist. To ni le etična odločitev. To je pametna poslovna odločitev."

Sistem še naprej deluje. Paneli še naprej proizvajajo. Plačila še naprej prihajajo. In družina Novak še naprej uživa v koristi, ki so jo pred letom dni komaj lahko predstavljali.